»Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Rozina zna videti.«
»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«
»Ob premišljevanju, zbiranju, iskanju podatkov in pogovorih se ti ustvarjajo slike. Te vtise sem hotel strniti v neko leposlovno delo, ki je izmišljeno, katerega akterji so izmišljeni in prizorišča dogajanja. Hkrati pa sem želel, da bi vse to zelo, zelo spominjalo na Zasavje.«
»Sto let smo sprejemali vse izzive, ki so nam prišli na pot, in jih spreminjali v nove možnosti. To bomo počeli še naslednjih sto let, če bo treba.«
»da je marsikaj med vrsticami, to je pa tudi značilno za najboljše pisatelje«
»Nekoč je živel Vid, ki je bil slep. To je bilo smešno vsem, razen njemu. No, tudi njemu je bilo malo smešno.«
»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«
»Po Markovićevih besedah je njegov roman nekakšno arhivsko gradivo, ki ga je na njegovih poteh spremljalo več kot 25 let.«
»Sto let po porazu v prvi svetovni vojni in Trianonski pogodbi zdaj stojimo na odru evropske zgodovine kot zmagovalci preživetja. Ni drugega ljudstva na svetu, ki bi lahko preživel takšno obdobje stotih let.«
»Sto let so Litovci živeli na robu brutalne banditokracije Moskve, vedoč, da gre samo za vprašanje časa do naslednje kaotične implozije.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju